Bralna značka

Zna biti, da se je kdo izmed vas, ki sedite v šolskih klopeh oz. pred računalniškimi ekrani in berete tole novico, namrdnil in si rekel: »Eh, branje! Škoda časa!«

 Ne bom vam žugala in na dolgo in široko solila pameti. Le nekaj vprašanj vam bom zastavila. 

  • Sedete kdaj pred TV zaslon ali obiščete kino, da bi si ogledali kakšen film? Če gledate samo Kekca, Ne čakaj na maj, Ne joči Petra in Srečo na vrvici, torej dobre slovenske filme, potem vam ob gledanju le-teh res ni treba nič brati. Ob filmih o Harriju Potterju, Simpsonovih, Asterixu ipd. pa ste zagotovo prebirali podnapise.
  • In koliko časa preživite ob računalniku? Zagotovo ravno toliko, da lahko poiščete in pripravite gradivo za seminarsko nalogo, odigrate tako in drugačno igrico in poklepetate s prijatelji s pomočjo MSN-ja. Ops, a je bilo treba ob vsem tem tudi kaj brati?!
  • Zagotovo ste že opazili, da se nenačitani in nerazgledani ljudje, največkrat pogovarjajo le o vremenu in mogoče o tem, kaj je in bo kdo jedel, pa tisto »rekla – djala« jim vedno dobro teče.
  • Tudi trgovci poskrbijo za to, da njihovi obiskovalci kaj preberemo. Npr. kataloge ugodnih ponudb, plakate, cene ipd. Na besedo AKCIJA ne nasedajo le blondinke.
  • Potem so tu še časopisi in revije, kuharske knjige, imeniki, SMS sporočila itd. Tudi nekatere prometne znake je treba prebrati.
  • Veliko sem že naštela pa še bi lahko. In če ste vsaj malo poslušali, ste opazili, da se šolskega branja sploh še nisem dotaknila.

Zanimivo bi bilo vsak dan sproti narediti inventuro prebranega. Vsakega izmed nas bi rezultati presenetili!

Preprosto povedano: branje je bilo, je in bo pomembna človekova dejavnost.

Za šolsko spletno stran o branju in bralnih značkah piše knjižničarka Katarina Primožič.