Tudi jesen v letošnjem šolskem letu je zaznamovana z lepo izkušnjo Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Tradicionalni slovenski zajtrk poteka na dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo 17. novembra 2023. Letošnji je že trinajsti po vrsti.
Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov (OZN) je 16. oktober izbrala za svetovni dan hrane. 17. novembra pa obeležujemo slovenski dan hrane.
Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da po svetu živi veliko ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane.
Leto 2023 je razglašeno kot mednarodno leto prosa. Zato letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk poteka pod sloganom »Kruh za zajtrk – super dan!«
Proso vsebuje številne izjemne hranilne vrednosti. Zagotovi lahko številne koristi za zdravje, kot so spodbujanje zdrave prebave, odvajanje vode iz telesa in podpiranje zdravega imunskega sistema.
Proso je zelo zdravo žito, polno mineralov in hranil, vključno z magnezijem, železom in beljakovinami. Te mineralne snovi so pomembne za ohranjanje močnih kosti, zdravih zob in učinkovitega delovanja prebavnega sistema.
Proso je tudi dober vir vlaknin, ki lahko pomagajo pri hujšanju, tako da se dlje počutimo siti.
Proso pomaga ohranjati zdravo raven holesterola zaradi vsebnosti prehranskih vlaknin in dejstva, da vsebuje malo nasičenih maščob. Redno uživanje lahko pomaga zmanjšati slab holesterol (LDL) in zvišati raven dobrega holesterola (HDL). To med drugim pomaga zmanjšati tveganje za srčni napad in možgansko kap.
Je odličen vir vitaminov B-kompleksa, kot so niacin, riboflavin, tiamin in folna kislina, ki so bistveni za številne presnovne aktivnosti v telesu. Vsebuje tudi cink, ki je pomemben za zdravo delovanje imunskega sistema, selen, ki deluje kot antioksidant za zaščito celic pred poškodbami, in fosfor, ki pomaga pri oblikovanju močnih kosti in zob. Bogat je tudi s silicijem, ki je pomemben za čvrste nohte, lepe lase in kožo. Ker proso vsebuje silicijevo kislino v topni obliki, jo organizem veliko lažje in tudi hitreje absorbira.
Proso je naravno brez glutena, zato je odlična izbira za ljudi s celiakijo ali občutljivostjo na gluten.
Na ta dan učenci zajtrkujejo hrano iz lokalnega okolja in pozornost posvečajo vsebinam projekta.
Tradicionalni zajtrk vsebuje kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Vsa živila so slovenskega porekla.
Namen projekta je tudi izobraževati, obveščati in osveščati otroke in šolajočo mladino ter vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost:
- o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad,
- o pomenu in prednostih lokalno pridelanih in predelanih živil domačega izvora,
- o pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje,
- o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo ter
- o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Ozaveščanju od zrna do kruha, od čebele do medu in sadja ter od zajtrka do zdravega življenjskega sloga.
Pomembno je, da se že v otroštvu in mladosti spoznamo in poučimo pomenu zdravih živil, predvsem tistih, ki jih pridelamo doma oziroma pomena hrane iz lokalne bližine. Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo biološko (hranilno) vrednost.
Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se zelo zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena. Pri živilih domačega izvora, zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato so sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem in kupovanjem živil od lokalnih pridelovalcev oziroma predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti. Zagotavlja se tudi trajnostna raba površin, namenjenih pridelavi hrane, urejenost in obdelanost podeželja. Z izbiro lokalne hrane ohranjamo tudi delovna mesta. V tem obdobju smo lahko še posebej spoznali kako pomembno je, da imamo v državi visoko stopnjo samooskrbe z lokalno pridelano kakovostno hrano. Si pa zelo veliko ljudi tudi sami pridelajo in predelajo veliko hrane, če le imajo to možnost in vsaj malo veselja ter dobre volje. To znaš potem še posebej ceniti.
Vsi zemljani bi se morali bolj zavedati tudi pomena čebel in skrbi za okolje. Že iz preteklosti se širi modrost, da, ko bodo začele izumirati čebele se človeštvu ne obeta nič dobrega. Vsak prebivalec tega planeta bi moral po svojih zmožnostih poskrbeti, da se narava ohranja in z njim tudi naše čebelice.
»Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj, ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi…« (Albert Einstein)
Pripravila Barbara Vrhunc, vodja šolske prehrane.
